Projekt Oratorij v Sloveniji

Nacionalna animacija

Projekt Oratorij je nacionalni projekt, katerega namen je promocija, podpora in koordinacija župnijskih oratorijev. Njegov nosilec je Salezijanska mladinska pastorala. Že od leta 1995 Salezijanska mladinska pastorala skupaj s sodelavci (sestre hčere Marije Pomočnice, animatorji in voditelji oratorijev, Mladinski ceh, Medškofijski odbor za mladino - od 2007) izdaja priročnike za poletni oratorij. Od istega časa prireja tudi pomladanska srečanja animatorjev oratorijev, ki so namenjena predstavitvi gradiv in usposabljanju za izvedbo, ter jesenska srečanja animatorjev oratorijev, ki so namenjena skupnemu praznovanju.
Od leta 2002 so se skupaj z Mladinsko akademijo začela pripravljati in voditi širša usposabljanja za Oratorij.
Vlogo karizmatične navzočnosti znotraj projekta Oratorij opravljajo salezijanci in sestre hčere Marije Pomočnice.

Župnijski oratorij

Urnik oratorija

Oratorij se dogaja na župniji. Je nekajdnevni program, ki ima bolj ali manj določen okvir. Namenjen je osnovnošolskim otrokom, ves čas oratorijskega dogajanja pa jih spremljajo animatorji (srednješolci, študenti) pod vodstvom voditelja (voditeljev) oratorija in ob spremstvu duhovnega voditelja (duhovnik, redovnica, bogoslovec). Oratorij je dejavnost katoliške Cerkve in pomeni prijetno preživljanje prostega časa (predvsem počitniškega) ter privlačno vzgojo za dobre krščanske in občečloveške vrednote.

Program oratorija se navadno začenja zjutraj in končuje popoldne. V dopoldanskem času udeleženci najprej prisluhnejo zgodbi, ki kot rdeča nit teče od prvega do zadnjega dne. Zgodba je navadno dramaturško pripravljena, zato jo v večini oratorijev zaigrajo. Zgodbi sledi jutranja molitev z veliko petja, nato pa je t. i. kateheza, kjer na prijeten način (prek interakcijskih iger in dejavnosti) pride do izraza kaka vrednota. Največji del dopoldneva je namenjen raznim delavnicam, kjer otroci ustvarjajo iz gline, rišejo, pečejo, izdelujejo razne predmete, žgejo v les … V mnogih krajih imajo otroci skupno kosilo, kar pomeni, da so lahko v varstvu ves čas, ko so starši v službi.

Popoldnevi na oratoriju pa so navadno namenjeni igram. Pogosto so to t. i. velike igre, ki trajajo tudi po več ur; organizirani so razni turnirji, olimpiade, skoraj nikjer pa ne smejo manjkati t. i. vodne igre, ko vodni balončki pokajo kar za stavo, suhi ne ostanejo niti animatorji.

Kakšen dan na oratoriju je namenjen pohodu v naravo. Ponekod animatorji na pot skrijejo razne liste z nalogami na cilju pa jih čaka skriti zaklad. Po dolgi poti se prileže hrenovka ali kranjska, nataknjena na dolgo palico in pečena na ognju. Ob priložnosti takšnega pohoda ostane v lepem spominu tudi sv. maša na prostem. Zopet drugje organizirajo pravi izlet z avtobusom, ali pa se gredo na bazen kopat.

Dan na oratoriju se vedno sklene z molitvijo - zahvalo Bogu, ki vsakemu človeku podarja mnogo darov, morda se da na oratoriju ob pomoči animatorjev, duhovnikov in sester to Božjo naklonjenost tudi lažje odkriti. Seveda je ob koncu dneva tudi spuščanje oratorijske zastave ob petju spevne himne.

Ob sklepu (navadno enotedenskega, ponekod tudi tritedenskega) oratorija otroci skupaj z animatorji pripravijo razstavo izdelkov, marsikje pa znajo tudi lepo pripraviti nedeljsko bogoslužje. Težko je napisati, kaj oratorij je, a kdor se ga je udeležil, komaj čaka, da se naslednje leto zopet začne.

Za širše razumevanje

Oratorij je beseda z več pomeni. Slovar slovenskega knjižnega jezika jo definira takole:
a) Večja vokalna in instrumentalna skladba dramske vsebine za soliste, zbor in orkester.
b) Prostor za opravljanje molitev, namenjen določeni skupini vernikov.

Oba pomena sta se vključila v program za otroke, ki ga je iznašel sv. Filip Neri (Italija, 16. st.) ter je imel za svoj namen približati vero mladim in odraslim, ki so bili oddaljeni od verske prakse. Program je vključeval: razvedrilo, petje, sprehode in versko-katehetske vsebine. Oratorij kot nekakšno učno ustanovo (šole krščanskega nauka) je posnemajoč Filipa Nerija v istem času promoviral milanski škof in kardinal sv. Karel Boromejski.

Najmočnejši pečat oratoriju je dal sv. Janez Bosko, ustanovitelj redovne družbe salezijancev (Italija, 19. st.). Uporabil ga je, da je vanj privabil mlade fante, ki so bili v času industrijske revolucije zaradi pomanjkanja denarja in izobrazbe v veliki nevarnosti, da zaradi tatvine klavrno končajo svoje življenje. Začel je s t.i. nedeljskim ali prazničnim oratorijem, ki se je s časoma razširil na vsakodnevni oratorij.

V Slovenijo je oratorij v obliki nedeljskega in vsakodnevnega oratorija prišel skupaj s salezijanci v letu 1901. Po drugi svetovni vojni je zaradi političnih razmer zamrl. Ponovno pa so ga salezijanci in salezijanke (hčere Marije Pomočnice) začeli uvajati v letu 1988. Izraz oratorij se je od tedaj uveljavil za t.i. poletni eno ali več-tedenski župnijski program za otroke po vzoru italijanskega Estate Ragazzi (ali tudi Grest). Za don Boskov vsakodnevni oratorij in ustanovo, v kateri poteka, se je v Sloveniji uveljavil izraz (salezijanski, župnijski, frančiškanski ipd.) mladinski center. Za don Boskov praznični oratorij pa se je uveljavil izraz oratorijski dan.