Kratek filmček o dogajanju v centru sester HMP v Bengueli in na podružnicah, kjer smo prostovoljci Janja, Saša, Andrej in Marko preživeli zanimiv in bogat mesec med otroci in z mladimi angolskimi animatorji.

Mesec dni v misijonski deželi kar hitro mine in slovo je kar težko, saj smo se navadili na nove prijatelje. Z benugelskimi animatorji Nitom, Jambo, Lucasom, Sadijem, Gumo, Cuco in Ano smo preživeli pester mesec animacije in delavnic za otroke. Te smo imeli vsak dan, najprej zjutraj v misijonskem centru za bližnje otroke, ki ne obiskujejo šole, nato po nekaj ur v razredih, popoldne pa smo se odpravili na podružnice med barakarska naselja.

Sasa, Janja, Marko in gospod Andrej smo prispeli v Benguelo, angolsko mesto dalec na jugu brez tezav in problemov. Pot je bila sicer naporna, a mirna in zelo tekoca za ta konec sveta. Tukaj v misijonskem centru sester salezijank smo ze naredili program in ga zaceli izvajati. Andrej ze pridno masuje v portugalscini, kar pride prav tako sestram kot salezijancem v zupniji, saj imajo zelo veliko podruznic po razprsenih barakarskih naseljih.

Letos se že tretjič oglašamo iz Angole, ki tako postaja kar stalnica na slovenskih oratorijskih straneh. Slovenski prostovoljci delujemo v misijonskih centrih sester HMP v predmestju glavnega mesta Luande v Cacuacu in Bengueli na jugu te velike dežele, kjer vodimo delavnice in poučujemo angleščino.

Društvo IniciativAngola je letos še zadnjič pripravilo natrpan program za vse misijonske prostovoljce, ki bomo julija odšli v Angolo. Tokrat smo se z obeh strani Karavank zbrali v Oazi na Ljubelju, kjer smo preživeli zelo »konkreten« dan.

To je pozdrav, ki ga bo skupina prostovoljcev InciativAngole slavnostno izrekla 8.7.2008, ko bomo stopili na vroča afriška tla.

Samo pozdrav pa ni zadosti, zato smo imeli od 8..do 10.februarja že drugo srečanje mladih prostovoljcev, ki nam ni vseeno, da po svetu vladata revščina in bolezen, predvsem pa neugodne razmere za otroško igrivost in veselje.

Letošnja skupina prostovoljcev v Angoli se je vrnila domov, obogatena in spremenjena, kot to lahko stori le taka misijonska izkušnja. Tako je bilo tudi v Bengueli. Marko in Špela sva ob pomoči sester in letos tudi s sodelovanjem nekaj mladih »uspešno opravila« letošnji oratorij.

Tudi letos sva Špela in Marko v angolski Bengueli v centru sester HMP, kjer z njihovo pomočjo vodiva delavnice oz. oratorij za otroke. Otrok je res veliko, pa tudi poznajo naju že od lani, tako da smo kar “domači”.