Oratorij 2008 na Trsteniku

Iz oratorijske zgodbe

Za nekaj stoletij se bomo pomaknili nazaj. No stole bomo pustili kar pri miru. Samo svoje misli bomo vrnili nazaj za nekaj sto let. Vrnili se bomo nazaj za 2000 let takrat, ko je nastala krščanska Cerkev. Pa ne tista zidana iz kamnov in opek, takšne so nastale veliko pozneje. Želim vam povedati o tem, kako so se začeli zbirati ljudje, skupaj so molili, jedli, se veselili – in to iz enega samega razloga: skupaj so slavili Jezusa Kristusa, svojega Boga. Drugi so jih zaradi tega gledali postrani in jim govorili, da so čudni. Ampak ti ljudje so vztrajali in kmalu se je Cerkev začela širiti, ne samo po Jeruzalemu, ampak tudi po okoliških krajih in deželah.

Dragi otroci

A se to kar se je zgodilo, se ni zgodilo kar čez noč! Mnogo ljudi si je prizadevalo, da bi bila Cerkev vedno bolj močna po številu. Gotovo ste že slišali za Petra, Jezusovega apostola, kajne? Mateja tudi poznate, pa Luka, Janeza in Marka, pa še koga bi lahko našteli. Pa ste slišali že kdaj za Pavla? Ta je bil res faca. Prepotoval je veliko dežel, ušel mnogim nevarnostim, na morju kljuboval viharjem, prenašal lakoto, vročino, bil je tudi tepen, in to ne samo enkrat! Nič ga ni ustavilo, ko je čim več ljudem hotel povedati o Jezusu Kristusu, kako je dober in kako velika je njegova ljubezen.Moje ime je Lidija. S Pavlom sem se srečala, ko je prišel v naše mesto oznanjat Jezusa. Od takrat se je moje življenje spremenilo. Kot da bi nenadoma odprla oči. Z veseljem vam spregovorim o njem, da bi se spremenilo tudi vaše življenje, da bi tudi vi odprli oči.

Pridite na oratorij, pojdimo s Pavlom na pot in

ODPRIMO OČI!