3. dan smo romali v Stično

Sreda je obrnila prav poseben list v knjigi življenja oratorijev v naši župniji! Prvič se je namreč zgodilo, da smo romali v sklopu oratorija v nek oddaljen kraj. Odšli smo namreč v Stično k cistercijanom in si ogledali njihov samostan.

Zbrali smo se ob 8.30, zapeli himno, pripravili zastavo in se počasi po skupinah odpravili na železniško postajo Ljubljana – Polje. Vlak je na peron pripeljal okoli 9.15. Potem, ko smo se vsi spravili vanj je odpeljal proti Ljubljani in iz tam proti Ivančni Gorici. Vozili smo se slabo uro. Po prihodu v Ivančno Gorico smo se zopet postavili v dolgo kolono in jo mahnili proti samostanu Stična. Hoja do samostana nam je vzela približno pol ure.

Ko smo prišli v samostan, smo najprej zmolili molitev pred malico, nato pa smo hitro odvili sendviče in si začeli polniti trebuščke z dobrotami. Malo po 12. uri smo zmolili še molitev Angel Gospodov, potem pa smo odšli proti vhodu v stari del samostana, kjer nas je sprejel pater Branko. Povedal nam je veliko o zgodovini samostana in reda cistercijanov. Razložil nam je tudi nekaj simbolov, ki jih je moč opaziti v starem delu samostana. Ogledali smo si samostansko obednico, ki je prav vsakemu vzela dih! Videli smo tudi menihe, ki so iz cerkve po molitvi odšli v koloni v obednico. Pater Branko nas je nato povabil v cerkev, ki nam jo je tudi razkazal in povedal nekaj zgodbic o njej. Ko so se menihi vrnili na molitev v cerkev po kosilu, smo se umaknili v neko dvorano. Tam so člani dramske skupine uprizorili patru Branku del igre o Savlu Pavlu.

Sledila je sv. maša, v kateri je morala sodelovati prav vsaka skupina. Nekateri so morali pripraviti prošnje, drugi uvod v sv. mašo, tretji uvod v Očenaš, četrti pozdrav miru, peti pa zahvale. Pri sv. maši smo ministrirali tudi poljski ministrantje. Za glasbo pa so poskrbeli naši instrumentalisti.

Po sv. maši je bilo še nekaj časa za kakšno igro. Nekateri so igrali nogomet, drugi so balinali, tretji pa so sedeli v senci in se pogovarjali. Okoli 16. ure pa smo se počasi zopet postavili v vrsto, se poslovili od patra Branka in odšli proti Ivančni Gorici na železniško postajo, kjer nas je že čakal vlak. V Polje smo prispeli malo po 17. uri!

Miha Juvan