4. oratorij v ZG. KUNGOTI; julij 2008

V naši župniji je bilo od 3.-6. julija spet nadvse živahno, ko je 72 otrok različnih starosti s pomočjo 17 animatorjev in g. župnika spoznavalo apostola Pavla. V molitvi, veselju, v igri, petju in prijateljstvu so se srečali z njegovo spreobrnitvijo, spoznavali njegovo delo in naredili kakšen korak bliže Jezusu.

 

Animatorji smo se za to delo pripravljali že od februarja. Večer pred pričetkom smo se duhovno pripravili, očistili svoja srca vseh "škratov" - po spokornem bogoslužju opravili spoved in se okrepčali s Kruhom življenja.

 

 

ČETRTEK, 3.7.

 

Animatorji smo se zbrali že pred pol osmo uro. Vsako jutro smo imeli sveto mašo, po maši pa smo še opravili jutranjo molitev in začeli pripravljati prizorišče Oratorija. Ni nam bilo treba dolgo čakati, saj so prvi otroci začeli prihajati že pred pol deveto. Radovedni, razigrani, z vprašujočimi, velikimi očmi so zrli v animatorje in si radovedno ogledovali mize, kjer jih je čakala neka smešna škatla. Ob 9. uri je sledila himna in prvi dvig oratorijske zastave.

Nato smo odšli v cerkev, kjer smo imeli skupno jutranjo molitev. Komaj smo že čakali na prvi del igrice o Sv. Pavlu, ki so nam jo zaigrali animatorji. Sledila je skupna kateheza in za vse otroke, ki so že bili pri prvem svetem obhajilu, skupna priprava na prejem zakramenta svete spovedi. Naši mali prijatelji pa so odšli z animatorji v učilnico in izdelovali »Pavleke« iz papirja in ropotuljice. Preostanek dopoldneva smo ustvarjali v delavnicah in se imeli čudovito.

Po kosilu smo igrali veliko igro: POPIŠIMO NEPOPISAN LIST. Vsi skupaj smo se preselili v Jeruzalem, kamor je prišel tudi Pavel in nam prinesel pismo.

Aja, razdeljeni smo bili v skupine: KOLOŠANI, RIMLJANI, KORINČANI, EFEŽANI, FILIPLJANI, GALAČANI. Zmagali so...... najboljši! Utrujeni in dobre volje smo zapeli himno in spustili zastavo ob 17. uri.

 

PETEK, 4.7.

Zjutraj je bilo, tako kot prejšnji dan: himna, zastava, molitev v cerkvi, zgodba o Pavlu, kateheza... Saj res! Pri zgodbi in kateheti smo slišali Jezusove besede: »Vi ste sol zemlje!« Ugotovili smo, da s temi besedami ne misli, da smo zasoljeni ali posipani s soljo, temveč, da smo kot sol nevidni vendar potrebni drug za drugega v dobrih delih in ljubezni. Poskusili smo tudi neslan in slan kruh in uganite kateri je bil boljši?

Sledilo je PRESENEČENJE! Naenkrat se je v cerkvi prikazala čisto prava PIKA NOGAVIČKA, ki se ni znala najlepše obnašati. Otroci so jo morali kar naprej opominjati kje je in kako se je potrebno v cerkvi obnašati. Še opico Ficka je pripeljala zraven v cerkev! In še nekaj? Našemu g. župniku je rekla, kdo ja pa ta pingvin? Otroci so jo hitro popravili in obrazložili, da je to naš g. župnik Ciril. Z nami je bila v delavnici izdelovanja obeskov iz fimo mase in nam tam pomagala.

 

Obiskal pa nas je še nekdo. Gospodična Nina, ki nas je učila španščine. Animatorji smo bili presenečeni nad znanjem otrok tega jezika. SUPER! Prav neverjetno je, kakšne talente imamo med nami. Eni za risanje, drugi za jezik, tretji za klepetanje, ha,ha,ha....

Sledilo je kosilo, počitek in popoldanski obisk gasilce, a nas je žal presenetil dež. Pa nič zato! Malo smo bili mokri, a ne preveč. Gasilci so nam obljubili še en obisk v soboto, če bo sonček.

Pa spet himna, spust zastave in domov. Otroci bi sicer še ostali, animatorji pa ......, joj, ne, gremo domov!!!!!

SOBOTA, 5.7.

Kot ponavadi smo začeli s himno, dvigom zastave in molitvijo v cerkvi. Pri molitvi je vsak izmed nas položil kamenček pred podobo papeža kot simbol, s katerim smo želeli pokazati, da skupaj z njim vsi gradimo Jezusovo cerkev.

Bogec je uslišal naše prošnje in nam poslal sonček, da smo po zgodbi o Pavlu lahko odšli pozdravit gasilce. G. Ivan in g. Đuro sta nam predstavila, kaj gasilci počnejo in nam pripravila »gasilsko tekmovanje«. V nekaterih skupinah so bili mladi gasilci. Kakšen blagoslov za skupino! A to še ni vse, na koncu je sledilo še večje presenečenje - PENA!

Po kosilu smo iskali skriti zaklad in ga uspešno našli. Sledila je sladka nagrada in naši želodčki kar ne morejo biti vsaj malo prazni.

V današnji delavnici smo izdelali ključ na katerega smo nalepili papeževo sliko. Pri katehezi smo spoznali, da je Jezus izročil ključe nebeškega kraljestva apostolu Petru z besedami: »Ti si Peter - skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev!« Peter je dal ključe nasledniku, ta nasledniku ... in ta Petrov naslednik danes je naš papež Benedikt XVI.

Spet smo veseli, utrujeni, nasmejani, polni vtisov spustili zastavo in se odpravili na domove.

 

NEDELJA, 6.7.

Zadnji dan Oratorija. Začeli smo kot vse dni doslej. Himna, dvig, zastave, molitev. Sledila je priprava na mašo in nekaj posebnega. Skupaj smo pisali pismo papežu. Eni smo mu izdelali plakat, drugi smo mu pisali vsak zase. Sledile so še priprave na mašo, sv. maša, piknik pri družini Harc in Oratorijada.

Iz minute v minuto smo bili bližje koncu in otroci so nas nagovarjali, da bi imeli Oratorij vso poletje. Ooooooooo, saj se nam zmeša !!!!!!

Vse je bilo SUPER, smo bili enotni otroci in animatorji. Ponovimo prihodnje leto!

SAJ RES ŠE TO:

V cerkvi smo pripravili ŠOTOR ZAHVALJEVANJA in povabili otroke, da se Jezusu zahvalijo za prejete darove, na kar velikokrat pozabimo. Pa ne boste verjeli. Šotor je bil zelo obiskan, kar dokazujejo sončki zahvale, ki so pritrjeni na šotor.

Šotor je odprt za vse nas, pridimo ga kdaj pogledat!

 

EFEŽANI

- pri igri spoznavanja smo vsi povedali kateri je naš najljubši vonj. Nekdo je dejal, da je to vonj po »pohanem mesu«

- od prvega dne oratorija mi je ostalo zelo »rdeče« v spominu opečene roke in vrat.

- začudena sem bila nad velikim navdušenjem, ki sta ga že 1. dan pokazali dve deklici ob šotoru zahvaljevanja. Vsaka je napisala kar 13 zahval.

KOLOŠANI

- gasilci so nam prišli predstavit svoje delo, poleg tega so nam naredili peno, ki je bila velika atrakcija za otroke. Z njo so se obmetavali in se nato spravili tudi na animatorje in na koncu smo bili vsi čisto mokri

- prvi dan je naša skupina prej zaključila svoje delo, tako smo skupaj posedli pod baldahin in si pripovedovali vice

KORINČANI

Imenujemo se Korinčani in imamo rumene rutice. V naši skupini je bilo vedno živahno. Malo smo se tudi kregali a vseeno smo ostali vsi prijatelji.

- animator: »No pa ponovimo kaj smo slišali pri današnji katehezi? Kdo je komu dal ključe?« Katja: »Mi smo jih dali Alešu!«

- ker smo morali narediti šopek iz travniških rož je Martin predlagal zanimivo in preprosto rešitev: »Gremo na britof po njih!«

- Thomas: »Narišimo papežu zelene lase.« Lara: »NE, če pa ima papež vedno rdeče lase!«

 

RIMLJANI

Ena od pesmi govori takole:«Odkril sem zaklad, da Bog ima me rad, ne bi bilo prav, če ga drugim ne bi dal ....« Zato se sprašujem ali ni ta del pesmi nekakšno vodilo oratorija? Vsak dan znova sprejemati otroke, se jim razdajati in jim privabljati nasmešek na usta je nadvse hvaležno in prijetno delo, ki ga animatorji opravljamo z veliko odgovornostjo ter vnemo. Skupaj z Lauro in Patrikom smo odgovorni za skupino z imenom Rimljani. Naša pisna druščina je nadvse razigrana in nagajiva, ampak jim tega ne zamerimo, saj smo tudi mi bili nekoč majhni nepridipravi. Vsak član skupine je dal skupini čar, barvo in prispeval k dobremu počutju, ki je vse skozi prisotno med našimi »lušnimi« oratorijci. Vedno so se držali skupaj, ter si pomagali, ko se je kdo izgubil v vseh teh delavnicah, ki smo jih »dali skozi« v teh dneh. Otroci v naši skupini so prav zares veliki sončki, ki so posijali v naša srca po napornem šolskem in študijskem letu, ki je za nami.

Zato pa samo odprite oči, glejte v življenje z radostjo in se spominjajte teh sončnih dni!

 

FILIPLJANI

- v skupini imamo fanta iz Nemčije, kar je precej zanimiva izkušnja

- v četrtek smo manjše člane naše skupine obvladali tako, da smo jih »posadili« v izdelani šotor

- veliko članov naše skupine zelo radi igrajo nogomet

- zgodilo se je, da je animator po nesreči dvakrat enega in istega polil s sokom

- pri četrtkovi veliki popoldanski igri smo prvi prišli nazaj na tržnico in tam kupili material

- v petek so naše najmlajše članice skupine nateple naše najstarejše člane v skupini

- najbolj jih zanima kaj bo vsak dan za kosilo

- pri gasilskih igrah smo se dobro odrezali, po napotkih našega animatorja, ki je tudi gasilec

 

GALAČANI

- Melita: »Poglejmo rezultate igre: 1. mesto so zasedli Galačani!« Galačani so tiho in se nič ne veselijo. Svojo skupino vprašam zakaj se niso nič razveselili in oni odgovorijo: »Kaj mi se tak imenujemo? To smo bili mi?«

- ko smo izdelovali šotor je Kerstin napisala še hišno številko - Galacija 12

- otroci so si pripovedovali vice. Neža začne in vpraša Gregorja: «Si že videl slona med jagodami?« Gregor odgovori, da ne. Neža mu odvrne: »Ta se je pa dobro skril.« In Gregorju ni bilo nič smešno ...

- pri lovu na skriti zaklad so morali starejši otroci prenesti manjše otroke na drugo stran. Nikiju smo rekli, da bi ga nesli. Niki: »Ne, mene ne rabi noben nesti! Jaz lahko grem sam!«

- na sončke smo pisali trdne sklepe, eno dobro stvar, ki jo bo vsak naredil. Niki: »Naredil bom ščit, da se bodo ljudje lahko vojskovali med seboj, pa sablje in potem bo Sonic, moj prijatelj, vse premagal in bo z vodno pištolo spravil morske pse v vodo in . bla, bla, bla

- pri igri sem igrala (Jana), da sem slepa. Otroci so me spraševali: »Kaj si bila res slepa? Pa zdaj vidiš?«

- pri izdelavi ključev reče Niki: »Meni je pa oni dal ključ pa lahko odprem vsa vrata!« Jana: »Kdo ti je dal ključ?« Niki: »Pa oni, saj veš!« Potem ugotovim, da misli papeža.

- pri pisanju prošenj ... Tea: »Prosim, da bi lahko pojedla en veeeeliiiik hamburger.« To je bilo po kosilu...

- Niki pri šotoru zahvaljevanja: »Hvala za slastne majhne miške!« (tisto dobro pecivo, ki smo ga dobili pred gasilskim tekmovanjem)

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vam, dragi starši, ker ste nam zaupali otroke in nam na najrazličnejše načine pomagali;

Hvala g. župniku Cirilu, ker podpira Oratorij in dovoli, da okupiramo župnišče. Hvala, ker ste naše sonce Oratorija!

Hvala vsem sponzorjem in dobrim ljudem, ki so nam pomagali. Prinesli ste nam toliko dobrot, da bi lahko ostali na oratoriju 14 dni. Naj vam vsem Bog bogato poplača.

Hvala gospe Barbari, ki je ves čas skrbela za naše želodčke in razbremenila nas animatorje, nas razvajala in bila vsak trenutek na voljo.

Hvala vsem gostom, ki so nas obiskali in nam popestrili dneve.

Voditeljica Melita Verlič