Računam nate

 
Ker smo lani zares '' odprli oči'' smo se letos v velikem številu zbrali na oratoriju z naslovom  ''Računam nate''. Čeprav se je šola komaj končala niso bili ni prav nihče od prijavljenih pomišljal, da se oratorija nebi udeležil. Z njim smo začeli v torek, 30. junija, trajal pa je do sobote 4. julija. Letošnji oratorij je bil po številu udeležencev rekorden, saj se ga je udeležilo kar 53 otrok, na katere je budno pazilo 8 animatorjev.

V torek, prvi dan našega oratorija, smo se ob 9. uri zbrali pred cerkvijo, kjer smo se postavili v krog in zapeli nekaj pesmi. Nato smo odšli v cerkev, kjer smo zmolili in se predstavili. Po končani predstavitvi pa smo odšli v kaplanijo, kjer smo animatorji otrokom zaigrali prvi del zgodbe o svetem Frančišku Asiškemu. Frančišek je prihajal iz družine trgovcev in je vse življenje sanjal, da bi postal velik in močan vitez, ki bi imel veliko denarja. Ko sta s prijateljem nekega večera bila v krčmi je Frančišek zaspal. Iz spanja pa ga je zbudil Jezusov glas. Nekega dne, pa je bilo mesto Asisi napadeno. Frančišek je v tem videl priložnost, da se izkaže kot vitez in je stopil v vojno. Po končani vojni je bil Frančišek precej poškodovan, nič več ni jedel in govoril. Ko ga je mati vprašala kaj je narobe ji je odgovoril, da je vse brez smisla. Od takrat naprej je vsak dan bolj občudoval naravo, pogovarjal se je s čebelami, metulji, in v svetu ni več iskal materialnih dobrin. S prijatelji so se odločili, da bodo od zdaj naprej pomagali vsem pomoči potrebnim. Po končani zgodbici smo otroke razdelili 4 skupine, ter odšli v učilnice, kjer smo si najprej zbrali ime skupine, nato pa smo se pogovarjali o zgodbi, ter izdelali plakate. Prva skupina so bili Delfinčki, druga Sladoledi z okusom kaktusa, tretja Pingvini, četrta- najstarejši pa so bili Legende. Ko se je čas za izdelovanje plakatov iztekel smo odšli v skupno sobo, kjer je vsaka skupina poročala kaj so delali.

Po končani predstavitvi pa smo otroke zaradi štirih delavnic razdelili v 4 nove skupine. V prvi delavnici so izdelovali sladkorne hišice, v drugi sončnice, v tretji so na plastične posodice lepili polžke iz das mase, v četrti pa so okraševali stekleničke. Po končanih delavnicah smo imeli kosilo, po kosilu pa tudi nekaj prostega časa. Po prostem času pa smo imeli igre, ki pa so bile letos drugačne kot ponavadi, saj niso bile vezane na čas, in tudi na tekmovalnost ne. Otroke smo razdelili v 2 skupine. Ena skupina so bili volkovi, druga pa Klare, ki so poskušale čim več kapljic prinesti v časovni stroj. Tudi v sredo smo imeli igre, ki so bile pripravljene po istem vzoru kot v torek, saj v njih ni bilo tekmovalnosti.

V četrtek pa smo imeli izlet. Odpravili smo se v našo bivšo škofijo- Maribor. Zbrali smo se na železniški postaji, nato pa se z vlakom odpravili v Maribor. Tam smo si ogledali bogoslovje, v katerem stanuje naš bogoslovec Urban, ki je tudi letos vodil oratorij. Po ogledu bogoslovja, pa smo se odpravili v park, kjer so se otroci lahko igrali na igralih. Po končani igri smo odšli na kosilu, po kosilu pa smo se odpravili na železniško postajo, odkoder smo se z vlakom odpeljali nazaj v Šentjur.

V petek smo imeli za otroke težko pričakovane vodne igre, ki pa tudi tokrat niso bile merjene s časom. Vodne igre pa so bile prav zares vodne, saj je vse skozi malo deževalo.

V soboto je do kosila vse potekalo tako kot prejšnje dni: zbiranje v krogu, molitev v cerkvi, zgodbica v kaplaniji, delo po skupinah, poročanje, delavnice in nato kosilo. Po kosilu pa smo se začeli pripravljati na sveto mašo. Otrokom smo razdelili majčke, nato pa odšli v cerkev, kjer smo skupaj s starši imeli mašo ob zaključku oratorija. Med sveto mašo so otroci dobili prav posebne Frančiškove križe, ki jih je gospod župnik blagoslovil. Po končani sveti maši so se otroci igrali še eno igro, spustili smo zastavo, nato pa so skupaj s starši domov odnesli izdelke, ki so jih naredili v delavnicah čez teden.

Tako kot oratoriji prejšnjih let je tudi ta bil super, saj je bilo veliko otrok, ki so bili zelo pridni in nam animatorjem niso delali skrbi. Zahvala gre gospodu župniku Vinku Čonču, ki je skrbel, da smo vedno imeli dovolj materiala, ter da smo se pred igrami vsak dan okrepčali. Najbolj pa je za celoten uspeh oratorija zaslužen naš bogoslovec Urban Lesjak, ki je letošnje leto v naši župniji zadnjič organiziral oratorij.

Klementina Fidler, animatorka