5. oratorij v Zgornji Kungoti

5. ORATORIJ v ZG. KUNGOTI

od 2. – 5. julija 2009

 V naši župniji je bilo spet  nadvse živahno. Okoli 86 otrok (kateri dan tudi 89) in 17 animatorjev se je družilo v molitvi, veselju, igri, petju, prijateljstvu in ustvarjanju na letošnjem že 5. ORATORIJU, ki je imel naslov NATE RAČUNAM. Štiri dni, od 2. do 5. julija, smo spoznavali sv. Frančiška, ki je živel pred mnogimi leti v mestecu Assisi v Italiji v bogati trgovski družini. Želel si je postati vitez, da bi bil slaven. Med viteške načrte je v sanjah                                           vstopil Bog in konkretno spremenil  njegovo življenje. Začel je živeti za uboštvo, molitev in ljubezen do bližnjih. Kasneje se mu pridružijo prijatelji in to je začetek reda manjših bratov. Prav tako je sv. Frančišek tisti, ki nam želi prikazati Jezusovo uboštvo v božični  noči. Zato postavi oz. uprizori prve jaslice v zgodovini.

 

Oratorij se je sicer za otroke res začel preteklo sredo, animatorji pa smo se dobivali že od februarja in ure in ure pripravljali sceno, gradiva, delavnice, kateheze, igre … Ogromno dela, dobre volje in odpovedi je vse to terjalo od mladih ljudi, ki so vsi v tem času zaključevali šolsko ali študijsko leto.

Samo Jezus, g. župnik in jaz smo videli njihov trud, njihovo požrtvovalnost, neizmerno dobro voljo in ljubezen, s katero so prevzemali naloge in jih čudovito opravili.

 

 

Sprehodimo se skozi dneve, ki smo jih preživeli skupaj z otroki:

SREDA, 1.7.

 

Še zadnje priprave pred pričetkom oratorija. Kot vsako leto smo tudi letos želeli vse pripraviti in okrasiti z napisi že v sredo, a nam to nevihta oz. kar močan in dolg dež ni omogočil. Ko smo z žalostnimi očmi gledali v nebo, nam je vsem bilo slabo ob misli, če nas čakajo tako deževni dnevi tudi v prihodnje. A čisto vsi smo bili optimisti in smo 100% zaupali v Božjo pomoč, da vsaj v času oratorija dežja ne bo. Kljub vsemu pa je dan bil nekam zmeden, ker nismo mogli dokončati priprave in smo se vsi zavedali, da se bo naslednji dan začel zelo zgodaj. A kaj hočemo, tudi to bomo zmogli.

Vse nas je umirila in nam dala novih moči duhovna priprava, ki nam jo je pripravil g. župnik. Iz izkušnje lanskega oratorija smo tudi letos pred pričetkom oratorija animatorji pripravili svoja srca in jih očistili vseh škratov, ki pridejo vanje. Zaključili smo s spokornim bogoslužjem in opravljeno sveto spovedjo ter odšli na domove pomirjeni in polni moči za naslednje dni. 

 

HVALA G. ŽUPNIK!

 

ČETRTEK, 2.7.

 

Animatorji smo se zbirali že pred 7. uro. Vsako jutro smo imeli ob 7.30 uri sv. mašo, po maši pa še opravili jutranjo molitev in začeli pripravljati prizorišče oratorija. Ni nam bilo treba dolgo čakati, saj so prvi otroci začeli prihajati že kmalu po sedmi uri. Radovedni, razigrani, z vprašujočimi, velikimi očmi so zrli v animatorje in si radovedno ogledovali mize. Na “INFO TOČKI” smo preverili prisotnost in razdelili nalepke s simbolom dneva, da so si napisali nanj svoje ime. Zagnano so se lotili dela, saj so nanje čakale žoge, kolebnice, “hulahop” obroči in …. Sledila je himna in prvi dvig letošnje zastave.

 

Nato smo odšli v cerkev, kjer smo imeli prvo skupno jutranjo molitev. Komaj smo že čakali na prvi del igrice o Sv. Frančišku, ki so nam jo zaigrali animatorji.

 

Sledila je skupna kateheza v cerkvi, kasneje pa poglobitev kateheze po skupinah, kjer so si tudi izdelali mapo SONČEK, kamor so vse dni shranjevali SIMBOLE dneva, si zapisali VREDNOTO dneva in se pogovorili o SONČKU dneva. 

Sledile so delavnice, v katerih smo si izdelali zastavo skupine, “zvončke” za nad vrata in denarnice iz tetrapak papirja.

Aja, razdeljeni smo bili v skupine: FRANČIŠKANI, KAPUCINI, MINORITI, KLARISE, FRANČIŠKOVI OTROCI IN FRANČIŠKOVA MLADINA.

Že prvi dan smo imeli gosta med nami. V veliko veselje nam je bilo, da nas je obiskal pater g. Andrej ŠEGULA, minorit. Otroci so si ga z zanimanjem ogledovali in mu postavljali vsa mogoča vprašanja, ki jih kar ni hotelo biti konec , a pater jim je z veseljem odgovarjal. Prav tako nas je naučil delati vozle. Vrv, ki jo imajo Frančiškovi redovi kot pas pri svojih oblekah, ima namreč tri vozle, ki predstavljajo 3 zaobljube: čistost, uboštvo in pokorščino.

 

 

 

Po kosilu smo se malo odpočili in nabirali moči za veliko popoldansko igro, ki je nosila naslov : SPOPAD MED ASIŽANI IN PERUŽANI. Vsi smo postal vojaki in si nabirali moči za Frančiškovo vojsko, da skupaj z njim obvarujemo mesto Assisi pred sovražniki Peružani. Kondicijo in moč smo si pridobili s pomočjo vodnih iger, ki so se zelo poznale na oblekah otrok. Upamo, da starši niso bili preveč jezni, ker so se otroci umazali, saj jim je bilo zelo lepo.

 

PETEK, 3.7.

V petek zjutraj pa se nam je že pri dvigu zastave pridružila redovnica, s. Mojca Šimenc, salezijanka. Ves dopoldan je bila z nami in nam povedala veliko novega o življenju v redovni skupnosti. Obnovili smo svoje znanje o začetkih oratorija, o njegovem ustanovitelju in o pomenu animatorjev. S. Mojca je vodila delavnico o duhovnih poklicih in dajala otrokom možnost, da so ji postavljali vsa mogoča vprašanja.

V drugih dveh delavnicah smo izdelovali živali in rože. Bilo je zelo zanimivo in nastajali so čudoviti izdelki. Bravo, otroci. !!!

 

 

Popoldan je sledila igra, ki nas je popeljala več kot dva tisoč let nazaj v čas Jezusovega rojstva. S pomočjo pridobljenih Evkaliptusovih svetov smo lahko zavrteli časovni stroj nazaj v preteklost in postal pastirji, ki so šli obiskat Jezusa v revnem hlevu.

 

Žal nam je malo ponagajal dež, zato smo igro dokončali v soboto dopoldan. Kot pastirji smo se preizkusili v delih, ki so jih opravljali pastirji, in šlo nam je dobro od rok.

 

SOBOTA, 4.7.

 

Kot ponavadi smo začeli s himno, dvigom zastave in molitvijo v cerkvi. Po odigranem tretjem delu zgodbe iz življenja sv. Frančiška in premišljevanju ob katehezah smo dokončali igro prejšnjega dne in naredili jaslice. Spoznali smo, da je sv. Frančišek prvi v zgodovini uprizoril jaslice in da danes to delamo vsi po svetu, ko praznujemo rojstni dan našega Jezusa. Bravo in hvala, sv. Frančišek.

 

 

 

V današnjih delavnicah smo si izdelali križe sv. Damijana in lunico iz blaga, da nas bosta vedno spominjala sv. Frančiška, kako je spoštoval in ljubil vse stvarstvo, ljudi, živali, rastline in kako je slavil Boga, odgovoril na njegov klic in šel po poti, ki mu jo je Bog namenil. Ponovno smo imeli delavnico španščine, kjer smo si izboljšali svoje znanje iz lanskega oratorija. Hvala Nini, da nas je tudi letos obiskala.

NEDELJA, 5.7.

 

Zadnji dan oratorija. Začeli smo kot vse dni doslej. Himna, dvig zastave, molitev. Sledila je priprava na mašo in pogovor o redovništvu. Po sv. maši pa piknik pri družini Harc in ORATORIJADA.

 

Iz minute v minuto smo bili bližje koncu in otroci so nas nagovarjali, da bi imeli oratorij vse poletje. Ni slabo, kaj mislite???!!!!!

 

 

 

ŠE TO:

 

V cerkvi smo pripravili ZID ZAHVALJEVANJA in povabili otroke, da se Jezusu zahvalijo za prejete darove, na kar velikokrat pozabimo. Pa ne boste verjeli. Zid se je skozi te dneve napolnil z drobnimi zahvalami in prošnjami otrok. HVALA, OTROCI!

 

 

 

PA POGLEJMO ŠE TO, KAJ SO SKUPINE NAPISALE O SEBI:

 

KLARISE

 

Otroci naše skupine so bili zelo zgovorni in delavni. Radi so ustvarjali: lepili, rezali, barvali. Seveda pa so se najraje igrali. Najbolj so bili pridni, ko so izdelovali jaslice, saj so okrog cerkve nabirali mah, pulili travo, pobirali kamenje … Mala Špela je v soboto po kosilu čisto omagala in je kar stoje zaspala. Animatorka jo je hitro odnesla v posteljo g. župnika, kjer je spančkala kot angelček. Pri velikih igrah so zelo uživali, še posebej pri vodnih igrah in »molzenju krave«.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Aljaž je rekel Anji, kaj si tečna, zakaj misliš, da sem petelin?

- Po katehezi je zgovorni mali Aljažek rekel: Ko bomo feltik se lahko gemo igjat.

- Špela v cerkvi: kaj lahko glem po bombone, jih imam v tolbici. Aljaž pa jo potreplja po rami: Špela ne skelbi, mam jaz toltice danes zlaven.

- Jernej med igro, ko smo bili pastirji: Sem lahko jaz krava, ko bo on molzo? Špela pa hitro: Jaz bi bla klavaaa!

- Špela: Anja, jaz te bom podojila.

Animatorki: Jana in Petra

 

 

MINORITI

 

Naša skupina je večkrat dobila kak smešen vzdevek (npr. male riti). Bilo nas je 15 otrok in dva animatorja. Pri igrah smo se dobro odrezali, saj smo pri točkah zelo visoko. Pri delavnicah smo si vedno pomagali med seboj. Zelo radi smo prepevali, še posebej himno lanskega oratorija – Odpri oči. Odlično man je šlo tudi pri španščini. Bili smo tudi zelo sladkosnedni. Naš pladenj s sladicami je bil takoj prazen. Skratka, bili smo odlična in vedno nasmejana skupina.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Skupina Klarise tekmujejo v igri, kjer se prenašajo posode z vodo. Mi Minoriti vsi v en glas: »Špela, prevrži, Špela, prevrži!« Zasliši se Patrik: »Špela, povrži, Špela, povrži..!«

- Aleks v obroču s štirimi puncami. Zraven stoji animator in mu Aleks reče: »Boš mel eno?«

Animatorki: Ana in Laura

 

FRANČIŠKANI

 

V naši skupini smo se zelo zabavali, veliko igrali in smejali. Skozi vse dni oratorija smo se veliko naučili in tudi drug drugega bolje spoznali. Bolje smo spoznali tudi sebe, saj smo ugotovili, kaj bi radi bili, ko bomo odrasli, kaj je za nas res pravi zaklad, kdo nam je vzgled, komu smo mi vzgled …. Res je bilo super.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Na vprašanje, kaj boš, ko boš velik, je Luka odgovoril: »Jaz bom pa imel radio City.«

- Na vprašanje, kaj nam pomeni božič, Lea odgovori,da imamo večerjo.

Animatorja: Aleš in Barbara

KAPUCINI

 

Ime naše skupine smo si zapomnili šele po izjavi, da smo »kapučini«. Otroci v naši skupini so bili zelo pridni, tekmovalni v igrah in delavni v delavnicah. Čeprav imamo v skupini samo 4 večje otroke, moram pohvaliti manjše, saj so bili na večjih igrah zelo pridni in so sodelovali tudi tam, ko se mi je zdelo, da je zanje celo malo pretežko. A so hitro priskočili večji na pomoč in pomagali. V skupini nam je bilo zelo lepo.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Andrej vpraša, kaj je največja slovenska neresnica: to še spijemo pa gremo?!

 

Animatorja: Janja in Denis

 

FRANČIŠKOVI OTROCI

 

V himni letošnjega oratorija pojemo v eni izmed vrstic:« … Frančiškovi otroci smo, veselje v srcu nosimo ….« Tudi za našo skupino z imenom Frančiškovi otroci lahko rečemo, da je bila polna veselja, razigranosti, radovednosti in večnega vprašanja KAJ BOMO PA ZDAJ DELALI? Animatorji smo se vseskozi trudili ter z nasmehom in pozitivno energijo vodili otroke skozi naloge in delavnice, ki so jih morali opraviti. Seveda je bilo čutiti kdaj malo trme in samovoljnosti pri nekaterih članih skupine, a smo vedno uspeli, po vzgledu sv. Frančiška, bratsko združiti moči in vse kar najbolje narediti. Čeprav so bile otrokom vse delavnice zelo všeč, so z velikim veseljem čakali na popoldanske igre. V njih so res dali vse od sebe in pokazali svojega tekmovalnega duha. Vsakdo izmed nas bo po končanem oratoriju odšel poln čudovitih vtisov in doživetij, ki nam bodo v spominu lepšale vse preostale počitniške dneve.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Animator vpraša: Kje si dobila tako lep klobuk? Ines odgovori: Za babičin rojstni dan! (smeh) No ja, za moj rojstni dan. Pa to sploh ni smešno, ker te bom vžgala (še dobro, da ni imela vžigalic, ha, ha)

- Lan: Že vem, to je cerkev, ravno zdaj se mi je v glavo sprismuknilo.

- Na poligonu pri igri nošenje vode sta Miha in Mario pomagala Denis. Po hribu navzdol je še šlo, a ko sta se onadva obrnila in začela hiteti po hribu navzgor, sta nanjo pozabila in je morala vso pot do vrha »ritenski«. Pri tem pa sta še bila glasna, gremo hitro, gremo hitro.

 

Animatorji: Marjana, Miha in Mojca

 

 

 

FRANČIŠKOVA MLADINA

 

V naši skupini smo se lepo razumeli, čeprav smo bili po starosti kot dva svetova: Skupinica malih in skupinica zelo velikih, ki jim ni bilo vedno najbolj prav, kaj se je delalo in da je neka pravila pač potrebno spoštovati. A to smo hitro rešili in pomagali drug drugemu.

 

DUHOVITE IZJAVE:

- Animator Primož pomaga pri deljenje hrane svojim malim članom skupine in so ga prekrstili v MOJSTRA..

- Pri igri volkovi (animatorji) lovijo Klarise (otroke) je eden od otrok izjavil, da volkovi sploh niso nič lovili.

- Rok je rekel Kerstin: Ko se namažeš si čokolada, ko nisi, si vanilija, ko te peče, si jagoda.

- Ko je prišel pater Andrej, so vse punce iz skupine hotele izvedeti njegovo starost.

- Rok je patra vprašal: Kaj ste na facebooku? Odgovor: Če si gori poglej in boš videl.

- Na delavnici, ko sem pisala imena otrok, mi je eden rekel, da je Patričk.

 

Animatorji: Mira, Primož in Tadeja

 

 

ŠE NEKAJ SONČKOV ZAHVAL, ki so jih pisali otroci:

 

DOBRI BOG, HVALA,

 

- da imam rada atija, mamo, pa kužka (Špela)

- ker me vedno spodbujaš

- da je zabavno na oratoriju

- za skrbnike

- za dobro hrano in zato, da se otroci z mano igrajo (Aljaž)

- Bog, Devica Marija, Jezus, hvala, da mi stojite ob strani

- za mir

- za lepo cerkev

- za družino, prijatelje ter ta oratorij

- za vse in vesela sem, da imam bratca

- ker starša tako lepo skrbita zame

- da me varuješ in si prijazen do mojih prijateljev

- za vse, kar sem imela, imam in bom še imela v življenju.

 

DOBRI BOG, PROSIM, 

- poskrbi za revne in uboge

- da bi me srečala pamet

- želim, da bi bil oratorij še 10 dni.

 

ZAHVALA

 

Zahvaljujemo se vam, dragi starši, ker ste nam zaupali otroke in nam na najrazličnejše načine pomagali;

 

Hvala g. župniku Cirilu, ker podpira oratorij in dovoli, da okupiramo župnišče. Hvala, ker ste naše sonce oratorija;

 

Hvala vsem sponzorjem in dobrim ljudem, ki ste nam pomagali; hvala za vsak prispevek, vsako delo, pomoč, molitev in dobre želje;

 

Hvala ge. Barbari, ki je ves čas skrbela za naše želodčke in razbremenila nas animatorje in bila vsak trenutek na voljo;

 

Hvala vsem gostom, ki so nas obiskali in nam popestrili dneve;

 

Pripravili: voditeljica Melita Verlič in animatorji

 

Še nekaj slik:

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Še ena skupinska slika

 

 

in slika animatorjev: Primož, Miha, Denis, Aleš, Mojca, Ana, Melita, Samo, Janja, Tadeja, Štefan, Barbara, Laura, Dominika, Marjana, Mira, Petra in g. Župnik Ciril.

JANA kje si? Pridna kot mravljica je že pri otrocih.