Računanje po kriško - 1. del

V Vipavskem Križu smo v torek zaključili prvi del oratorija, na katerega smo povabili mlajše otroke. Letos se je tako zbralo približno 80 razigranih, iskrenih in pristno nagajivih otrok. Vsako jutro je bilo treba že zgodaj vstati, saj smo se zbirali že od 7h naprej, ob 8h pa smo poskrbeli, da je v naše želodčke prišlo dovolj energije za celodnevno delo, igro in molitev. Dopoldanski del programa je vključeval še igrico, skupno katehezo, delavnice po skupinah in alabanzo. Alabanza je kriška posebnost, idejo smo si sposodili v Peruju (in tako ohranili še kar izvirno ime ... da smo bolj internacionalni :) ), izvajanje pa prilagodili slovenskim razmeram (nič bat, ne pojemo španskih pesmi). Tako se okrog poldne zberemo v cerkvi, kjer za pol ure pozdravimo Jezusa v podobi svetega rešnjega telesa.

Po nabiranju energije za popoldanski del, smo si privoščili malo razigranosti in druženja na velikih igrah, nato pa smo se spet zbrali po malih skupinah na pogovorih. Nekateri so pri pogovorih lepo sodelovali, drugi pa so bolj tiho spremljali starejše prijatelje. Pri petih letih je včasih pač težko razumeti, kaj govorijo tisti ta veliki in ta pametni. Je pa bila sv. maša priložnost, da je vsak prišel pred Boga s svojim dojemanjem in s tem kar je. Predvsem pa smo vsi prišli z veseljem in nasmehom na ustih. Tisti najmlajši tudi zato, ker so že videli mamo ali tata, ki so ju nestrpno čakali. Lepo je iti domov, lepo pa se je tudi vrniti, zato smo si obljubili, da se drugo leto spet vidimo. Na to tudi vsi računamo. Vam vsem pa želimo mir in dobro.

Helena Rebek