šli smo na izleeeeeet!

Prišla je sreda, na našem oratoriju zadnja leta vedno rezervirana za izlete. Tudi letos smo, tako kot lani, odšli plavat in čofotat v Dolenjske toplice!

Zbrali smo se že malo prej, odpeli himno, dvignili zastavo in si ogledali 3. del igrice. Potem smo se hitro (otroci so bili res pridni) postavili v 2 večji skupini, saj smo v toplice šli kar z dvema avtobusoma. Tako smo ob 9.30 hitro skočili na naša avtobusa in se odpravili proti Dolenjskim Toplicam. Tja smo prispeli slabo uro kasneje. Naš g. Kaplan je poskrbel za karte in začelo se je dolgo pričakovano kopanje! Seveda smo najbolj nastradali animatorji, saj so nas otroci veselo tunkali (malo smo tudi mi njih, če smo iskreni :P), naš špricali, tako da nam res ni bilo dolgčas. Vreme je bilo tako ali tako super, sonce je bilo močno, nebo brez oblačka.

Po dobri uri kopanja smo se vsi s težavo zvlekli iz bazenov in šli na malico, ki jo je vsak imel s sabo. Saj veste kako je, plavanje te res izmuči in naredi lačnega! Seveda smo na začetku zapeli in prosili Boga za blagoslov hrane, prav tako pa smo zapeli tudi na koncu in se Bogu zahvalili za vse dobrote, ki smo jih pojedli.

Po malici/kosilu pa seveda spet V BAZENE!! Tisti, ki se radi bolj namakajo so šli v notranji bazen, ostali smo se preganjali po zunanjem, najmlajši (kasneje pa tudi starejši) pa so se imeli fino na gusarski ladji. Ure so (pre)hitro minevale in tako je počasi prišel čas, da se odpravimo proti domu. Malo žalostni smo zapustili bazene, se preoblekli v suha oblačila in ob 13.45 še zadnjič pomahali v slovo Dolenjskim Toplicam.

Med potjo tja in nazaj smo poslušali zgodbe iz Frančiškovega življenja, vmes pa še pesmice. Ker smo napovedali, da bodo na koncu sledila nagradna vprašanja in seveda nagrade so tudi otroci pridno poslušali in pot je hitro minila.

V Kočevje smo prispeli ob 14.30 in ker smo imeli še eno uro časa do zaključka oratorija, smo najprej postavili nagradna vprašanja, izžrebali srečne zmagovalce, nato pa smo se zabavali ob bansih. Tako je še en dan našega oratorija prišel do konca in na koncu smo vsi zadovoljni, pa tudi malo utrujeni, zapustili Trato in šli domov počivat.