Oratorij Rob

Letošnji oratorij smo začeli že v torek zvečer skupaj s starši, katerim je sestra Marija predstavila pomen oratorija, Marko pa je v nekaj besedah opisal sv. Frančiška. Po predstavitvi animatorjev nas je župnik blagoslovil in naslednji dan se je začelo zares...

Jutro nas je zbralo ob dvigu zastave in pesmi, čez dan pa se je dogajalo mnogo zanimivih reči. Dopoldneve smo preživljali v pogovorih in v ustvarjalnih delavnicah. Izdelovali smo asiške križe in košarice, v sobotni delavnici pa smo se skupaj s starši pridružili akciji Stekleničke upanja. Ta akcija je namenjena otrokom z rakavimi obolenji. V stekleničke, ki smo jih oblekli in okrasili s fimo maso, otroci napišejo svojo željo, ki jim daje neko upanje.

Dneve smo preživljali tudi aktivno v igri. Uspešno smo se izogibali dežnim kapljam in na dan izleta na Grmado, je tam sijalo čudovito sonce, medtem, ko je vse okrog deževalo. Hvala Bogu!

Ker pa oratorij ni le igra, ampak tudi učenje, smo skušali animatorji pribljižat sv. Frančiška tudi na drugačen način. Frančiškovo življenje se je namreč iz ljubezni do Boga popolnoma spremenilo. Iz razvajenega bogatega fanta, ki je neprestano veseljačil in mu je  bil glavni cilj postati vitez, kar je bilo v tistih časih cool, se je popolnoma spremenil. Hiter tempo življenja njegovim mislim ni pustil niti toliko časa, da bi se zamislil nad svojim življenjem, pravimi cilji, vrednotami,...( Koliko ljudi se lahko še dandanes prepozna v tem fantu. Se časi res spreminjajo?) Šele bolezen, ki ga je za nekaj časa prikovala v posteljo, ga je umirila, da je začel razmišljati. Njegovo iskanje smisla življenja je bilo dolgotrajno, ko pa je odkril svoje poslanstvo in Boga, se je njegovo življenje popolnoma spremenilo. Celo tako močno, da nas še dandanes nagovarja. Prejšnje razsipništvo je zamenjala skromnost in neskončna ljubezen do Boga in Stvarstva. V vsej živi in neživi naravi je videl brate in sestre.

Skrbi za naše stvarstvo smo zato na letošnjem oratoriju namenili še posebej veliko pozornosti. Velike količine odpadkov so postale v našem življenju resen problem. Zato smo se nepotrebni plastični posodi izognili tako, da smo v šoli sposojeno posodo vsak dan po kosilu pomivali. Seveda vsak sam in otroci so se s tem naučili tudi samostojnosti in discipline. Tudi plastične kozarci so nam služili za večkratno uporabo. Poudarjali smo tudi pomen pitja vode iz pipe, saj se vse premalo zavedamo, da je voda iz pipe luksus, ki je poleg tega boljše kvalitete in do 1000x cenejša kot ustekleničena. Seveda pa so tudi same plastenke smeti, ki ležijo vsepovsod okrog nas. Ker je še vedno med nami veliko brezvestnih ljudi, ki odmetavajo smeti v naravo, smo se v soboto dopoldne v skupinah odpravili na čistilno akcijo po robarski okolici in nabrali veliko vreč odpadkov. Ogledali smo si tudi kratek film o hrani, ob katerem je marsikomu stopila solza v oči. Govori o nepravični razdelitvi bogastva. V restavracijah odvečno hrano mečejo v smeti, revni pa si med ostanki iščejo večerjo in so Bogu hvaležni, ko najdejo neobrane kosti,... Tudi mi smo »bogati« in veliko nepremišljeno kupljene hrane roma v smeti. Velja se zamisliti tudi nad tem. Kristjan mora biti ozaveščen človek, ki v skrbi za soljudi in okolje tudi nekaj konkretnega stori. Tudi to smo skušali animatorji otrokom posredovati in upamo, da bo padlo kakšno zrno na plodna tla.

Oratorijski dnevi so hitro minevali in že je bila tu sobota,. Sobotne popoldneve že nekaj let preživljamo v sodelovanju s starši. Poleg skupne dobrodelne delavnice Stekleničke upanja smo zanje pripravili še zabaven program in tradicijonalni piknik. Slovesen zaključek oratorija pa smo sklenili z nedeljsko sveto mašo.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas denarno, materijalno ali delavno podprli: Županov sklad, družina Podlogar, družina Peterlin, družina Koren, družina Ahac, družina Tekavec in mame, ki ste nam pekle pecivo.

Hvala oskrbniku planinske koče na Grmadi, ki nam je prepustil okolico koče, OŠ Martin Krpan iz Ljubljane za izposojo posode ter KUD Rob in PGD Veliki Osolnik za mize in klopi.

Naše oratorijske dni so obogatili tudi gostje, ki se jim tudi zahvaljujemo: sestra Marija, brat Jakob, g. Janez Potočnik, kaplan Jure ter naš župnik Vinko in sestra.

Posebna zahvala pa gre predvsem animatorjem za njihov trud in tudi novopečenim pomočnikom iz katerih že raste nova generacija animatorjev. Vsi skupaj vas prav lepo pozdravljajo.

R.P.