A je že konec?

piše: animatorka Tina

To je vprašanje, ki se nam je gnetlo po glavi zadnji dan našega oratorija, ko smo sklenili naš oratorijski teden s sveto mašo v naši baziliki v Brestanici.

Doživeli smo toliko lepih stvari, toliko lepih skupnih trenutkov, iger, pesmi, smeha, da smo se s težkim srcem v petek poslovili drug od drugega. Bili smo lepa skupinica, ki je bila za našo ne tako veliko faro kar precej velika, a vendar sem dobila občutek, da smo se prav vsi tesno povezali. Že na začetku maše sem dobila tisti nelagoden občutek, prav tak, kot ga dobim pred začetkom izpita ali ko vem, da bom morala nekoga, ki ga imam rada čez nekaj minut zapustiti. In nato še tako lepe zahvale, ki ste nam jih izrekli dragi otroci, res nepozabno. Hvala vam in vašim staršem.

In vi, dragi moji animatorji, kaj bi midve brez vas!? Hvala vam za vso resnost, polno odgovornost, zanesljivost in zabavo. Hvala vam ne le za ta zeden, ampak tudi za vse dni priprav, ki ste si jih rezervirali le za naju in najino "sitnarjenje" :).

Za vse, ki spremeljate naš blok, kot ste že verjetno opazili, nisem utegnila sproti pisati vseh aktivnosti, tako da bodo te prišle sedaj. Pa saj pravijo, bolje pozno, kot nikoli.

Otroci se vidimo decembra na oratorijskem dnevu!

papa, vaši Tina in Simona