Pa kaj to sploh pomeni - velika igra?

Piše: animatorka Simona

Velike igre...letos se je od marsikaterega otroka slišalo vprašanje: "Pa kaj to sploh pomeni - velika igra?" Pa smo animatorji hiteli razlagati:"Ja veš, to  je igra, pri kateri se vsi igramo skupaj in prav kmalu se pokaže, kako znamo sodelovati drug z drugim." Vam je že bolj jasno? Če vam še ni, poglejte kaj smo počeli mi.

Prvi dan; čas za sprejemanje, tkanje novih prijateljskih vezi. Na oratoriju smo se spoznavali tudi pri prvi veliki igri, saj je Momo v oratorijski igri želela, da postanemo na oratoriju in seveda tudi sicer, dobri prijatelji. Igra je bila zasnovana tako, da otroci  na zanimiv način spoznavajo otroke iz sosednje skupine. Vsaka skupina je namreč sestavila nekakšen "facebook", na koncu pa sta obe skupini skupaj iz lesa in žebljev zgradili čisto pravi most prijateljstva. Še nam animatorjem je bilo zabavno gledati vso to zabijanje žebljev in navijanje otrok, da bi bil most čim prej gotov in bi tako prišli do Momo - končnega cilja igre.Seveda tudi brez sivih gospodov ni šlo, saj le-ti ne želijo, da bi se vsi spoprijateljili med seboj, zato so med igro spretno lovili otroke, jih odvedli v svoje brloge in zastavljali nadležne naloge, da bi bila "facebook" tabla čim kasneje sestavljena. Oh ti nadležni "sivci".

Velike igre so bile z vsakim dnem težje pričakovane in tako je bilo tudi v torek, ko so bile na sporedu VODNE IGRE. Le kdo jih ne obožuje? Očke otrok kar žarijo ob sami misli na vodne balončke, vodne drče, veseli so že kapljic dežja, samo da so mokri. Zaradi ne tako dobrega vremena smo na začetku malce oklevali in mencali, ali bi ali ne bi, a so nas otroci spodbudili rekoč: "Pa kaj če malo dežuje, saj bomo tako ali tako mokri!" :) In smo šli. Imeli smo odličen prostor za spust v dolino po namiljenem polivinilu. Veselje otrok je bilo NEPOPISNO, animatorji smo zadeli v polno. In veste kaj, vodni balončki ob vsem tem sploh niso bili pomembni! Bili smo blatni, mokri... hja še dobro, da so nam mame dale rezervna oblačila :).

Tretji dan je bil čas za delo, zato smo skupaj s pometačem Pepijem očistili ogromno divje odlagališče, polno raznovrstnih odpadkov. Delali smo po principu "žičnega" pobiranja odpadkov. Verjetno se sprašujete kaj to pomeni...čisto preprosto. Mi smo to izpeljali tako, da  smo na razdalji cca. 3 m zabili v tla dve leseni palici in nanju privezali krožno vrv in nato s ščipalkami pripenjali odpadke enega po enega in jih tovorili z enega na drugi konec. Delali smo prav tako, kot nam je v zgodbi razlagal Pepi. Gledali smo le en korak naprej. Če smo zmogli tega, bomo zmogli tudi naslednjega. Odpadke so otroci zbirali v posebne škatle, nato pa so se nekaj naučili tudi o ločenem zbiranju odpadkov. Njihova naloga je bila namreč, da vse nabrane odpake reciklirajo glede na biološke odpadke, nevarne snovi, steklo, embalažo... Ker pa se animatorji prejšnji dan na taborjenju nismo umili, so otroci morali očistiti tudi nas...le kdo bi jim zameril? :). Že drugi dan smo imeli opravka z vodo, ki jo otroci tako obožujejo, zato je bilo od marsikaterega otroka slišati:" Ali tudi jutri potrebujemo kaj za preoblečt?" :)

In že smo prišli do zadnje velike igre, kjer smo šli po sledeh skrivnostnih medijev. Otroke smo razdelili v štiri skupine.Te so se z nekaj minutnim zamikom odpravile na orientacijski pohod okoli naše bazilike. S prvim namigom so prišli do prve kontrolne točke, kjer so se otroci spremenili v kriptologe, ko so morali v časopisnem članku okriti navodilo do naslednje postaje. Pri drugi kontrolni točki jim je navodila posredovala s kamero posneta želva Garmi. Opozorila jih je tudi na sive gospode, ki radi zavajajo in bi jih lahko zvabili s prave poti. Otroci so ta problem uspešno rešili, čeprav je marsikdo že skoraj podlegel zavajujočim navodilom. In že so prišli do tretje kontrolne točke, kjer so morali najprej sestaviti skulpturo cerkve, animatorji smo nato sliko preko SMS sporočila poslali želvi Garmi in če ji je bila slika všeč, je posredovala, seveda zopet preko SMS, nadalnja navodila do skritega zaklada. Ta se je skrival okrog bazilike in navdušenje ob sladkem zakladu ni bilo skromno.

Kako malo je potrebno za VESELJE OTROK! Res, že zaradi njih se splača!!!!