Oratorij 2010

Oratorij 2010

Pazi, čas!

V juliju je potekal že trinajsti »šedrški«oratorij. Dogajanje skozi celoten teden je bilo nadvse pestro in razgibano. Lanski oratorij je pustil lepe rezultate, saj je naša delavnica s copatki zmagala na vseslovenskem tekmovanju za najboljšo oratorijsko delavnico.

Vas zanima, kako smo se imeli letos in kaj vse smo počeli?

Priprave, priprave …

Priprave na oratorij so se začele januarja z zbiranjem idej in predlogov za letošnji oratorij. Februarja smo animatorji imeli izobraževanje, aprila pa smo odšli na pripravljalni vikend, kjer smo se poglobili v vsebinsko plat oratorija, spoznali temo letošnjega oratorija, zgodbo glavne junakinje Momo … Bolj kot se je bližal oratorij, pogosteje smo zbrali na kup naše glave in razmišljali, iskali ideje, rešitve, predloge.

Število prijavljenih otrok je strmo naraščalo, ustavilo se je okrog števila 120. Veliko, mar ne? Vendar se skoraj trideset zagnanih animatorjev  ni ustrašilo tega števila, ampak smo kljub maturi, izpitom in zaključevanju šolskega leta pridno poprijeli za delo. Na toliko otrok so se dobro pripravile tudi gospe, ki so v kuhinji poskrbele, da nam v želodčkih ni krulilo.

Čigavo zgodbo smo spremljali in o čem smo se pogovarjali ?

Naša tokratna junakinja je bila deklica Momo. Sivi gospodje so njene prijatelje ujeli v zanko in jim odvzeli njihov čas, Kar naenkrat ni imel nihče več časa za prijatelje, obisk starejših, za igro. Momo je s svojo preprostostjo in radoživostjo pretentala Sive gospode in prepričala svoje prijatelje da je čas dragocen in da ga morajo znati izkoristiti na primeren način. V vsaki zgodbi se je skrivala tudi vrednota dneva. Letos smo razmišljali o sprejemanju, igri, delu, medijih, nedelji in o nebesih.

Kaj smo izdelali?

Kreativnosti in ustvarjalnosti pri delavnicah res ni manjkalo. Najstarejše udeležence bo na letošnji oratorij prav gotovo spominjala čisto prava stenska ura, ki že tiktaka in nas spominja, kako dragocen je naš čas. Ročne spretnosti smo urili pri izdelovanju šopkov iz krep papirja, izdelovanju skulptur iz balonov, kulinarične spretnosti pa pri izdelovanju prest. V eni izmed delavnic smo veselo zabijali žeblje in vihteli kladiva in nastale so čisto prave ptičje hišice. Tudi mlajši so bili zelo ustvarjalni. Naredili smo krešine možice, »vremenkote«, »kovancožerje« (hranilnike) , ladjice in viseče okraske.

Kje smo bili?

Sreda je že tradicionalno rezervirana za izlet. Odpeljali smo se v živalski vrt v Ljubljano. Ogledali smo si, kako živali preživljajo poletne dni in se pobližje spoznali z dvema živalma. Najpogumnejši udeleženci so preizkusili kako je, če imaš okoli vratu čisto pravo kačo.

Je kdo prišel na obisk?

Seveda. Pozdravil nas je gospod župan, predstavnica Karitasa in gospod, ki ima zelo zanimiv poklic. Otroci so ob slikah spoznali s čim se ukvarja forenzik in na kakšen način opravlja svojo službo. Otroke je pripovedovanje našega letošnjega gosta pritegnilo in kdove, če se ne bo kdo v prihodnosti odločil prav za ta poklic.

Popoldanske igre

Večine nadebudnežev ni popoldanska vročina prav nič ovirala, da ne bi sproščali svoje energije in pravo mero tekmovalnega duha na zelenici. Mavrična igra, štafetne igre, gusarske igre in težko pričakovane vodne igre (pri katerih nihče ne ostane suhJ), so nam popestrili popoldneve. Zadnji dan je bila na vrsti Velika evropska igra, pri kateri smo odkrivali čare in raznovrstnost evropske celine.

Še kaj?

Gotovo velja še omeniti »šov« Oratorij ima talent. Izkazalo se je, da ima oratorij nedvomno več kot en sam talent. Žiriji so pevske in plesne točke pogosto popolnoma zaprle usta. Teden smo zaključili s sveto mašo in razstavo. Ob koncu velja še zahvala vsem dobrotnikom in sponzorjem, ki ste omogočili izvedbo letošnjega oratorija.

Enotedenski žižav je utihnil, udeležencem so ostali spomini in prijatelji, animatorjem, kuharicam in vsem ostalim sodelujočim pa toplina v srcu, ki potrjuje, da kljub naporom in vloženi energiji, prostovoljno delo krepi človeka in ga naredi srečnejšega.

Mateja Košir