ORATORIJ 2005 V ZGORNJI KUNGOTI

Tudi v župniji Sv. Kunigunde v Zgornji Kungoti smo se prvič odločili popestriti počitnice otrokom iz naše doline. Oratorij je potekal na sončen vikend od 29. do 31. julija 2005. Geslo, ki je polnilo kot rdeča nit vse tri dni, se je glasilo NE SE BAT, vzeto iz svetopisemske zgodbe o Tobitu. Sporočilo, ki so ga otroci prejemali, je bilo življenjsko: naj se ne bojijo velikodušnih dejanj ljubezni, naj jih ne bo strah odraščati in sprejemati odgovornosti, naj veselo in pogumno sprejmejo življenje in odločitve. Zelo nas je presenetil množičen odziv, saj je prišlo vsak dan po več kot 50 otrok, kar je dokaz, kako zelo si želijo organiziranih počitnic.

Za celoten potek oratorija sta bila odgovorna duhovnika g. Ciril Kocbek in g. Branko Maček. Animatorji (osem jih je bilo) pa so bili iz Zgornje Kungote, za pomoč pa še iz Šentilja in iz Gornje Radgone, ki so delo že poznali iz svojih župnij.

Dan se je začel z zbiranjem otrok in s slovesnim dvigom zastave, ki so jo spremljali s himno oratorija Slavim Boga. Temu so sledile še druge pesmi ter bansi, nato so animatorji v cerkvi pripravili kratko igro o Tobitovem življenju in njegovih preizkušnjah. Na osnovi tega besedila je duhovnik pripravil kratko katehezo. Ostali del dneva so zapolnili z različnimi delavnicami, kot so: izdelovanje vetrnic, slik iz semena, angelčkov iz mavca, rožnih vencev, slikanja rutic … in seveda s pevsko delavnico. Odmori so bili namenjeni igram, obiskala sta jih tudi čarovnik Dani in g. Sitar, ki izdeluje različne spominke. Ob koncu dneva so ob pesmi spustili zastavo in se poslovili. Doma so baje otroci kar popadali v posteljo.
 

Zadnji dan so pripravili slovesno mašo, h kateri so povabili tudi starše. K daritvi so prinesli darove, ki so jih ustvarjali v teh dneh, v veroučni učilnici pa je bila razstava. Obilo petja, številni bansi in igra so tudi ostale župljane še dolgo zadržali v cerkvi. Nedeljski popoldan je potekal v veselem tekmovalnem vzdušju, ko so se animatorji in otroci pomerili v igrah brez meja.

Skozi ves oratorij jih je spremljal Gospodov duh veselja, prijateljstva in vere, kar se je kazalo v posebno lepem vzdušju. Tako otroke kot animatorje je obogatil z novimi izkušnjami, prijateljskimi vezmi in morda z malce drugačnim pogledom na prosti čas, na svet in ljudi okoli sebe.
Že v jeseni so otroci spraševali, kdaj bo pri njih spet oratorij.

Nejc Horvat