ŠENTRUPERT NA DOLENJSKEM

6. dan oratorija | 4. 7. 2009 | Kot se spodobi, je bil zadnji dan oratorija poseben. Čeprav smo ga začeli redno z molitvijo in katehezami, smo komaj čakali na malico v obiliki slastno in hrustljavo zapečenih kosov pizze. Tudi v delavnicah smo se maksimalno potrudili, saj nas je čakala zaključna prireditev za starše, kjer smo naše umetnine predstavili.

5. dan oratorija | 3. 7. 2009 | S Frančiškom smo danes preživeli v znamenju uprizoritve jaslic. Najzabavnejši del je prišel na vrsto popoldne, ko smo želeli imeti vodne igre, a je dež kar sam prišel in z(a)močil prav vse. Ko smo uresničili plan B in zaigrali “notranjo” igro, je posijalo sonce. Zgabili smo trenutek in tako odšli na travnik ter začeli z vodnimi igrami.

4. dan oratorija | 2. 7. 2009 | Danšanji dan je bil prav poseben. Odpravili smo se na izlet. Z dvema avtobusoma in dvema kombijema smo se odpeljali na znan romsrski kraj Kurešček. Frančišku smo prisluhnili, kako je s svojimi novimi prijatelji obnavljal cerkev, namesto katehez pa smo imeli pripravo na mašo. Sledila je sveta maša, kjer smo sodelovali skoraj vsi.

3. dan oratorija | 1. 7. 2009 | Zjutraj nas je pričakalo slabo vreme, a smo se vseeno zbrali vsi animatorji in otroci. Še prej smo zamašili luknje strehe, a ka sreči se je dež polegel, še preden smo končali s tem napornim delom. Tako smo imeli vsaj popolno senco čez dan. Spoznali smo Frančiška, kako je na veliko žalost svojega očeta vse prodal za zaklad v nebesih.

2. dan oratorija | 30. 6. 2009 | Mir in dobro! Seveda živahno in igrivo, kakršen oratorij je. Tudi drugi dan smo se zbrali, zmolili in dvignili zastavo. Frančišek, ki ga spremljamo v zgodbi, se je po vojni in bolezni pobral, a postal je drugačen. Našel je novega prijatelje Jezusa. V katehezah smo spoznavali, kakšen zgled smo mi in predvsem, ob kom se mi zgledujemo.