"PREKLOPI SANJE NA DEJANJE" TUDI V ŠENTJURJU

V Šentjurju se je letos že tretje leto odvijal oratorij. Letos so izbrali termin na začetku počitnic in to je bilo od ponedeljka 2. julija do petka 6. julija. Naslov letošnjega oratorija, ki ga je vodil naš bogoslovec Urban Lesjak, je bil ” Preklopi sanje na dejanje”. Za nas animatorje pa so bile največje sanje, ki so se nato tudi dobesedno preklopile na dejanje, da bi bilo na letošnjem oratoriju kar se da veliko otrok. Vendar vse od začetka časa za prijavljanje ni kazalo tako. Dan pred začetkom oratorija pa se je prijavilo zelo veliko otrok in tako jih je bilo skupaj kar 45. Udeležba pa ne da je bila največja po številu otrok, ampak tudi po številu animatorjev, saj nas je bilo kar 15.

V ponedeljek 2. julija je bil naš prvi dan že tretjega oratorija. Najprej smo se, kot je že stara navada za prvi dan, prijali za roke in naredili krog. V krogu smo si podajali žogo ter se ob tem tudi spoznavali. Vsak je moral povedati ime, priimek, starost ter šolo, ki jo obiskuje. Po končani predstavitvi smo zapeli pesmi, ter se odpravili v cerkev. Tam smo s pomočjo lutk poslušali zgodbo, v kateri je bil glavni junak Ostrorogi jelen. V zgodbi smo se preselili kar nekaj tisoč let nazaj, ko na območju današnje Ljubljane ni bilo sledu o kakršnem koli mestu. Vso tisto območje je takrat pokrivala voda. Sanje Ostrorogega jelena so bile, da bi zapustil očeta, ter se odpravil na svoje. In res, v času našega oratorija si je Ostrorogi naredil svoje kolišče, ter se poročil. Prvi dan smo se po končani zgodbi razdelili v skupine po starosti in odšli v kaplanijo kjer smo imeli kateheze. Tam smo se pogovarjali o zgodbi, delali plakate, ter če nam je ostal čas smo se tudi malce poigrali. Žal pa je čas za izdelavo plakatov prehitro minil, kar pomeni da smo morali delati zelo hitro. Kasneje pa smo izvedeli, da se je letos prvič zgodilo, da smo imeli časa premalo, saj so se prejšnji dve leti animatorji pritoževali, da imajo časa preveč. Po končanih katehezah smo po skupinah odšli v dvorano, kjer je vsaka skupina imela predstavitev narejenega. V dvorani smo tudi peli, ter se igrali. Ko pa smo končali tudi to, smo imeli delavnice. V prvi delavnici so delali bobre, v drugi molitveno kocko, v tretji glinene medaljone oziroma izdelke iz Das Mase, v četrti pa drevesa. Ker so bile ravno 4 skupine, v štirih dneh vsaka obiskala vse štiri delavnice- vsak dan po eno. Po končanih delavnicah pa smo imeli kosilo.

Po kosilu nam je ostalo nekaj časa, ki smo ga porabili za nogomet, odbojko, ali pa za pogovarjanje. Kot pa je na naših oratorijih že tradicija smo imeli tudi letos tako imenovano Oratorijado. Tudi tukaj so bili otroci razdeljeni v štiri skupine, le da so bili člani pomešani. Otrokom je bila Oratorijada zelo všeč, animatorji pa smo se potrudili, da nismo preveč goljufali, ter odbijali sekund, ki so bile na koncu odločilne. Drugi dan smo imeli Lov na skriti zaklad. Tudi tukaj so bile drugačne, pomešane skupine. Cilj in s tem konec naloge je bil, da vsi člani skupine uspešno opravijo vse naloge, ki so jih čakale na poti do zaklada, ter da na koncu zaklad tudi poiščejo.

Tretji dan smo imeli izlet, ki ga je na žalost malce zmotil dež. Moram pa Vam povedati, da smo to ”srečo” imeli tudi lani in meni se zdi, da nas je Bog z dežjem blagoslovil, da smo vsi celi prišli tudi nazaj v Šentjur. Na izlet smo se pa odpravili v župnijo Šmarje pri Jelšah, kjer nas je sprejel domači župnik. Tam nam je najprej razkazal cerkev Svete Marije, v kateri smo imeli tudi kviz in seveda našo igro, saj so nas glavni junaki spremljali tudi na izletu. Imeli smo srečo, da smo lahko tudi v Šmarju izdelali plakate. Nato pa smo se odpravili proti romarski cerkvi Svetega Roka. V cerkvi smo predstavili plakate, ter peli, plesali, in upali da bomo s tem pregnali dež, ampak nam to na žalost ni uspelo, zato smo se kar po dežju odpravili peš v dolino na kosilo. Po kosilu nas je čakala dolga in v dežju nič kaj prijetna pot proti kaplaniji v Šmarju. V kaplaniji smo se najprej malce posušili, nato pa so lahko otroci počeli skoraj vse, kar so si zaželeli. Kaj kmalu je bila ura 17:00 in odpravili smo se proti železniški postaji, ter z vlakom domov.

V četrtek je do popoldneva potekalo vse po že ustaljenih smernicah, popoldne pa smo imeli za otroke težko pričakovane vodne igre. In lahko Vam zagotovim bile so prav zares mokre, saj je na koncu začelo še deževati, tako, da smo morali z zadnjo igro kar pohiteti.

Po četrtku pa je nastopil nič kaj lepo pričakovan petek, saj je to zadnji dan oratorija in konec našega zares prijetnega druženja. Na oratoriju smo se naučili, da za izpolnitev svojih ciljev potrebujemo prijatelje, ter povezanost med sabo, saj le z skupnimi močmi zmoremo vse. Dan je minil hitro in že je bila ura 14:00 kar je pomenilo, da je na sporedu naša zaključna maša. Pred mašo smo animatorji otrokom, ter seveda tudi sebi razdelili majčke z logotipom naše župnije, ki smo jih imeli oblečene pri maši. Po maši je bila še predstavitev izdelkov in res prekmalu je bilo konec. S težkim srcem smo se poslovili, saj je bilo res super. Kot pa sem uspela izvedeti, bi vsi otroci imeli oratorij še vsaj en teden, če že ne več, saj jim je bilo zelo všeč. To pa nam pove tudi podatek, da so udeleženci- če odvzamemo animatorje, obiskovali osnovno šolo, najmlajša pa bo osnovno šolo začela obiskovati šele jeseni, se pravi starost otrok je bila od 6 pa vse do 14 let, kolikor je bil star najstarejši. Urban pa je otrokom na koncu rekel, naj naslednje leto vsak poleg sebe pripelje še vsaj enega otroka in upajmo da se bodo sanje o 100 otrocih na oratoriju prav zares, pa čeprav drugo leto preklopile na dejanje, kljub temu, da bo naslov oratorija drugačen.

Oratorij je bil RES SUPER in upam si trditi, da tako ne mislim samo jaz, ampak tudi vsi ostali udeleženci. In že z tako veliko udeležbo letos smo sanje preklopili na dejanje, upam pa, da jih bo naslednje leto še več, tako da otroci vabljeni, in prav lahko se zgodi da vam bo žal če ne boste prišli na oratorij!!

PS: Velika zahvala gre domačemu župniku Vinku Čonču, ki je poskrbel za vse potrebščine, da je oratorij res gladko stekel in da smo se vsak dan dobro “podložili”!

Klementina Fidler

Povezava:
Župnija Šentjur pri Celju

E-mail:
Piši uredniku bloga