Ko oratorij na rajžo gre, jumpajdi, jumpajda, ...

Vedno radi obujamo spomine na lepe trenutke - pa vi?
No, naši izleti so bili zanesljivo eno najlepših doživetij na oratoriju. Ponavadi smo za cel dan zavezali culice, sedli na avtobuse in se prepustili izkušenim šoferjem, ki so nas odpeljali na lepše.

Pridite … pojdimo skupaj obujat spomine …

Takole smo zlezli na avtobuse in pomahali domu.

Pogledali smo si že tole Plečnikovo mojstrovino na Barju …

… in pa cerkev na Rakovniku,

… nismo pa pozabili preveriti niti tega, če je Cerkniško jezero še vedno presihajoče.

Ampak z ogledi nismo pretiravali … konec koncev - naši želodčki so kmalu začeli opominjati na to, da bi se jim morda prilegel kakšen čevapčič ali dva.

Naši vrli animatorji so poskrbeli, da ni nihče ostal lačen.

Ampak vrste se ponavadi kar niso in niso hotele zmanjšati.

Vedno smo poiskali kakšno “oratorijastično” igrišče, kjer smo že poskrbeli za to, da smo se imeli krasno.

Slovo ni bilo nikoli lahko. Še posebno kadar smo spoznali kakšne fine ljudi. Recimo Petra …

Lani smo na izlet s sabo povabili tudi naše starše …

… in nazaj grede zaspali v njihovih naročjih.:)

Ker so bili starši še posebno pridni in so se lepo obnašali:) smo jim dovolili, da ta dan oni spustijo našo zastavo. … Najpogumnejši so z našo pomočjo kar dobro opravili nalogo.:)

Takole vas pozdravljamo vsi udeleženci lanskoletnega oratorija! In vas seveda spominjamo, da ne pozabite na nas! Še veliko vam imamo povedati!