… je bil vzklik, ki se je sredi avgusta izvil iz okoli 140 otroških in 30 animatorskih ust. Napočil je čas za deveti oratorij, ki smo ga z vztrajnostjo in veseljem pripravljali mladi iz Šmartnega v Tuhinju.
Letošnja glavna misel nas je učila o tem, kako pomembno je preudarno ravnanje s časom. O tem, kako je potrebno paziti, da nam Sivi gospodje sodobnega sveta ne ukradejo dragocenega časa za delo, igro, prijatelje, starše, sprejemanje drugih in nedeljo, nas je podučila deklica Momo iz istoimenske knjige Michaela Endeja.

Del pridige župnika Simona Lorberja ob zaključku Oratorija v Šmartnem v Tuhinju.

Pevsko sodelovanje pri sv. maši ob zaključku Oratorija Šmartno 2008.

Danes nas je pot vodila po okolici Šmartnega, kjer smo imeli lov za zakladom. Po barvnih skupinah smo se odpravili za znaki svoje barve, ki so nas vodili do točk, kjer smo morali pokazati in razviti svoje talente. Morali smo recimo pesniti in se učiti arabščine ter pošteno odpreti oči, da smo ob poti našli vse svoje vrečke z navodili za naprej ter koščki sestavljanke.

Drugi dan oratorija je minil kot bi mignil. Komaj smo se zbrali ob zastavi, že smo jo ponovno spustili.
Toda medtem se je zvrstilo toliko čudovitih trenutkov, da tudi kamera ni mogla ujeti vseh. Ustvarjali smo na delavnicah "izvirni greh" (delali smo mošt in sladice iz jabolk), "od trave do sladoleda" (kjer smo kosili, grabili, molzli in nato pridelali sladoled), izdelovali smo ogledalca in oblikovali balone v zanimive oblike.

Za nami je že prvi dan oratorija, ki smo ga z lepimi utrinki zapisali na naš že nekoliko popisan list papirja. Sonce, prijetna družba, igre, petje in "bondanje" z Gospodom ... in že je tu še en krasen dan.